Čebelicam Čebelji pridelki
Čebelarjevi izdelki
Čebelarjevi napotki
B & B
Nekaj o nas
Kje nas najdete
Kontaki
Čebelarjenje
Čebelja družina
Skrb za družino
Darovi družine
Povezave
ČZS
Vreme

Med ...


Med - hrana in zdravilo. Že od nekdaj se je med v ljudskem zdravilstvu uporabljal za zdravljenje različnih bolezni, za krepitev organizma in kot eliksir za dolgo življenje. Med je znatno boljše dietno živilo, kot pa kuhinjski sladkor, zaradi visoke hranilne vrednosti in krepilnega učinka, pa ga imamo lahko za osnovno varovalno živilo, saj izboljšuje zdravje in počutje tako bolnega kot zdravega človeka.

Zdravilni učinki medu Med uničuje bakterije in preprečuje njihovo razmnoževanje, zato do neke mere predstavlja obrambo proti okužbam. Uporablja se kot zdravilo pri pljučnih, želodčnih, črevesnih boleznih, pri boleznih mehurja in ledvic, zaprtju, oslovskem kašlju, senenem nahodu in z njim povezani astmi, pri srbečici in opeklinah, deluje proti vnetju sluznice v ustni in nosni votlini ter proti kašlju. Umirja in je najboljše naravno uspavalo, priporoča se srčnim bolnikom, ki prebolevajo infarkt, za krepitev po boleznih in kot idealno poživilo za športnike. Že nekoč pa so med uporabljali kot mazilo za rane, zlasti ženske, pa kot sredstvo za bolj prožno in voljno kožo (v obliki vodnih kopeli in obraznih mask).

Priporočamo: Za želene zdravilne učinke medu, uživajte ta posladek, če se le da, hladno stiskan med in satovje, zadostujejo pa že od 1 do 3 žličke medu dnevno. Velja pa opozorilo, da se otrokom pod enim letom starosti med ne priporoča, ker je otrok lahko nanj alergičen (možno tudi pri odraslih)!!! Če pa med uporabljate pri kuhi in peki, ga izpostavljajte čim nižjim temperaturam.

Med je mleko matere narave, zato tudi zdravlja in življenjske moči. Uživajmo vsaj tri žlice SLOVENSKEGA MEDU znanega porekla na dan. Že stari narodi so poznali njegovo moč. Pitagora je izjavil: 'če ne bi jedel medu, bi umrl štirideset let prej.'

Med ali medičino čebele nabirajo na rastlinah iz dveh surovin:

- nektarja, ki izvira predvsem iz cvetov, pa tudi drugih rastlinskih delov. Rastline izločajo nektar odvisno od vrste, od vremenskih razmer, tal in podobno. Vsaka vrsta nektarja ima tipično vsebnost sladkorjev (saharoza, fruktoza, glukoza), zato ta razmerja in pa analiza cvetnega prahu v nektarju povedo, katera rastlina je njegov izvor. Seveda so poleg sladkorjev v nektarju še aminokisline, mineralne snovi (železo, kalcij, fosfor, magnezij, silicij, natrij, kalij), beljakovine, organske kisline, vitamini (C, B2, B6, niacin, pa tudi vitamina A in K), eterična olja ter druge snovi, ki so prepoznavne po značilnem okusu, barvi in vonju. Vse te sestavine človeški organizem potrebuje za svoj obstoj, zato je med tako važno hranilo in pogosto zdravilo.

- mane, ki je pravzaprav stranski produkt listnih uši, ki jih te izločajo v obliki kapljic. Najpomembnejša sestavina mane so različni sladkorji. Veliko sladkorja melicitoze povzroči, da se tak med hitro strdi. Manin med, v primerjavi z nektarjem, vsebuje tudi več mineralnih snovi, aminokislin, beljakovin, kislin in vitaminov

Fizikalne lastnosti medu:

- konsistenca: Med je običajno gosto ali redko tekoč, lahko pa je tudi kremni.

- specifična teža: Se giblje med 1,35...1,44 kg/dm3. Kadar se v kozarcu sčasoma med razdeli v več plasti je to znak, da je medičina različnega izvora.

- viskoznost: Je odvisna od vsebnosti vode. Viskoznost je manjša, kar pomeni, da je med bolj tekoč čim več vsebuje vode ali čim višja je temperatura.

- toplotna prevodnost: Je podobna kot pri vodi (1,01 W/mK). Kristaliziran med ima desetkrat manjšo toplotno prevodnost kot tekoč, zato se pri nepravilnem segrevanju medu hitro opazijo poškodbe.

- elektrolitska prevodnost: Je odvisna od vsebnosti mineralov, zato z njo lahko ugotovimo ali je med cvetličnega ali maninega izvora

- optične lastnosti: So predvsem odvisne od vrste sladkorjev, ki različno polarizirajo svetlobo, zato je izgled medu tipičen po sorti.